Lesna biomasa je lahko dragocena obnovljiva alternativa fosilnim gorivom, vendar še vedno ostaja pomanjkanje ozaveščenosti in znanja. Energetski sistemi na biomaso ponujajo izjemno možnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov zaradi njihovega potenciala za nadomestitev fosilnih goriv pri proizvodnji energije, a po drugi strani lahko biomasa pri izgorevanju oddaja več ogljika na enoto energije kot fosilna goriva. To je, razen če se goriva iz biomase proizvajajo na trajnosten način. Če je posledica pridobivanja biomase obsežno krčenje gozdov, da bi se na tak način zadostilo naraščajočemu povpraševanju po lesnem gorivu v EU, lahko to vodi do povečane prisotnosti ogljika v ozračju. Ker drevesa potrebujejo čas za ponovno rast, nenadzorovano pridobivanje in kurjenje biomase zmanjšuje sposobnost gozdov, da absorbirajo ogljik, kar pa lahko na koncu privede do sproščanja CO2 v zrak, tako kot pri izgorevanju katerega koli drugega fosilnega goriva.
EU skuša zagotoviti, da je biomasa, ki se uporablja v Evropi, pridobljena izključno iz trajnostno vodenih gozdov in da na takšen način stalna oskrba z energijo ne ogroža možnosti prihodnjih generacij, da izkoriščajo gozdove. Oskrbovalna veriga biomase vključuje gozdarstvo, kultivacijo, pridobivanje/sečnjo, predelavo, skladiščenje, prevoz in porabo, vidik trajnosti pa mora predstavljati vodilo prav pri vseh korakih – od gospodarjenja z gozdovi do zgorevanja biomase.

  • Zaščita tal: da bi bila biomasa trajnostna, je potrebno zagotoviti zaščito tal, ki temelji na nadzorovanih postopkih sečnje in spravila, da se na tak način zmanjšajo fizične motnje tal ter onesnaženost potokov in vodnih teles.
  • Ohranjanje biotske raznovrstnosti: upravljanje naravnih gozdov mora poudarjati ohranjanje kritičnega habitata in skrbeti za uravnoteženje vegetacijske strukture, faz rasti in gozdnih ekosistemov.
  • Ravnovesje ogljika: da bi ohranili ravnovesje, je potrebno zmanjšati emisije CO2 in krčenje gozdov nadomestiti s pogozdovanjem z namenom ohranjanja zalog ogljika v gozdovih in ohranjanja sposobnosti gozdov, da rastejo in obnavljajo svoj ekološki potencial za shranjevanje ogljika.
    Lokacija: za lesno biomaso je idelano, da se pridobiva in zagotavlja lokalno (idealno na razdalji ne več kot 30-40 km). Lokalna biomasa je lahko ključnega pomena pri podpori lokalnemu in regionalnemu gospodarstvu, razvoj decentraliziranih trgov z bioenergijo pa ima lahko številne pozitivne koristi. Lokalna biomaso obenem zmanjšuje stroške prevoza in emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo zaradi transporta.
  • Kakovost: kakovost je bistvenega pomena, da lahko lesna biomasa predstavlja podnebju in okolju prijazen vir energije. Mednarodni standardi kakovosti trdnih biogoriv so bili razviti in sprejeti v nacionalne standarde v vseh državah EU. Poleg standardov narašča tudi certificiranje. Obstajajo nacionalni in mednarodni sistemi certificiranja, katerih cilj je zagotoviti upoštevanje standardov. Trenutne sheme certificiranja izdelkov veljajo večinoma za lesne pelete (najbolj razširjena shema certificiranja je ENplus, sledi DINplus). Obe shemi certificiranja obstajata tudi za brikete, vendar tam nista tako razširjeni, na področju lesnih sekancev in drv pa mednarodni certifikati, ki bi bili širše razširjeni, (še) ne obstajajo. Poleg omenjenih certifikatov, ki se nanašajo na biomasne produkte, obstajajo tusi sistemi certificiranja za upravljanje z gozdovi. Trenutno se velik del evropskih gozdov upravlja prek sistemov FSC ali PEFC, ki zagotavljata preverljivo in trajnostno upravljanje komercialnih gozdov.
  • Čisto ogrevanje: pri ogrevalnih sistemih na biomaso je izbira goriva na prvem mestu. Pravo gorivo je ključnega pomena za čist in učinkovit postopek zgorevanja. Upoštevajte naše nasvete za čisto ogrevanje z biomaso v vašem gospodinjstvu!

PREBERITE VEČ: